Predmeja

Male Žablje

"Pred mejo", na robu Trnovskega gozda, je pred dobrimi 400 leti nastala vas Predmeja. Tu so se naselili ljudje in vzljubili skopo pokrajino, kljub temu, da na planoti ni vira čiste pitne vode. Tik pod robom pa je znamenita Skukova voda, kamor so jo hodili iskat Gorjani in kamor še danes prihajajo po zdravilno vodo ljudje od blizu in daleč. Na Predmeji pa je tudi najvišja točka občine Ajdovščina - vrh Malega Golaka meri 1495 mnv.

SVET KRAJEVNE SKUPNOSTI PREDMEJA 2022 - 2026

Predsednica: Mojca Polanc Govekar 

Člani: Aleš Čibej, Nuša Vidmar, Tamara Likar Podgornik. 

Naslov: Predmeja 93a, 5270 Ajdovščina 

E-naslov: predmeja@ks-ajdovscina.si 

Telefon: 05/36 49 055

TRR 01201-6450781622, MŠ 5019451, DŠ 47469056 (KS ni davčna zavezanka)

OPIS KRAJEVNE SKUPNOSTI PREDMEJA 

Število prebivalcev: 379 (vir: CRP julij 2019).

Gora je visoka kraška planota Trnovskega gozda med Čavnom in Nanosom. Večina domačij je po planoti razpršenih med 800 in 1000 metri nadmorske višine, med kraškimi travniki, vse do roba gozda, ki mu domačini pravijo meja. Vas Predmeja je torej dobila ime po legi pred gozdom. Idilično naselje z veliko posebnostmi predstavlja izhodišče za zanimive pohodniške in kolesarske ture.

Planota se z znamenitim Robom, ki je del krajinskega parka, strmo spušča v Vipavsko dolino. Prav po Robu, kjer ima 'burja mlade', je urejena pešpot, ki je dobro označena in na posameznih točkah opisuje naravne in kulturne posebnosti območja. Tod poteka tudi Slovenska planinska pot (transverzala), ki jo označujejo markacije s številko 1.

Predmeja se zajeda globoko v Trnovski gozd, sestavlja jo vrsta zaselkov z zanimivimi imeni: Rupa, Tiha dolina, Polanci, V Grapi, Na Hribu, Dolina, Štumbro, Podkaplice, ... V območje krajevne skupnosti spadajo tudi Golaki, z najvišjim občinskim vrhom in prijazno planinsko kočo - Iztokova koča. 

Pogled v preteklost:
Naseljevanje tega območja se je pričelo v začetku 17. stoletja, ko so kriški grofje poslali svoje oglednike, da bi ocenili možnosti izkoriščanja gozda in divjadi v njem. Vesti so bile ugodne, zato so pospeševali stalno naselitev tega območja. Najemniki so si svoje parcele ogradili s kamenjem, ki ga po Gorjanskih travnikih ne manjka. Gora je tako prepredena s kamnitimi zidki ali »grubljami«, ki ji dajejo svojevrsten in zanimiv videz. Dežela pa je s svojimi naravnimi in kasneje kulturnimi posebnostmi pravi navdih za razne pripovedi in druge vrste umetnosti. Še posebej pri srcu je Francetu Černigoju, učitelju, pisatelju, pesniku, predvsem pa zapisovalcu ljudskega gradiva, ki je Gori posvetil že veliko besed.

Zanimivo je, da so se na Gori naselili ljudje kljub dejstvu, da po vsej planoti ni niti enega pomembnejšega vira čiste pitne vode. Zato ima vsaka hiša svoj lastni vodnjak, kjer se je zbirala dragocena in življenjsko pomembna tekočina še do nedavnega. Vodovod na Goro so namreč gradile kar tri države: Avstoogrska in Italija – obe za potrebe svojih vojakov, nato Jugoslavija, šele v četrto, Sloveniji, je uspelo.

Predmeja danes:

Predmeja je danes idilična vasica z mnogimi posebnostmi. Že način poselitve se bistveno loči od tistega v Vipavski dolini. Hiše so razpršene po planoti, med kraškimi travniki, vse do roba gozda. Nekdaj se je po travnikih paslo govedo, pa ovce in koze. Danes jih bolj redko uzremo. Nekaj živali pa se je na Gori vendarle obdržalo, na teh kmetijah tradicionalno pridelujejo odličen kozji in kravji sir, skuto, …  Skope zemlje je komaj dovolj za pridelavo vrtnin, pa še to so si morali redki kmetje očistiti kamenja. Nekdaj so na Gori gojili lan, iz katerega so pridne gospodinje izdelovale platno. Lanenih polj že dolgo ni več, ohranil pa se je spomin. Spomin na stare čase, z njim pa tudi nekatere zanimive običaje, danes ohranja dvoje aktivnih društev. Društvo za ohranjanje naravne in kulturne dediščine Gora je nastalo predvsem z namenom ohranjanja tradicije starosvetnega smučanja, ki ga je na Goro prinesel Edmund Čibej, in naravnih vrednot dežele in je s svojimi dejavnostmi poneslo ime svojega kraja daleč v svet. Društvo podeželskih žena Predmeja pa skrbi za lep izgled kraja, v svoji sredini imajo tudi pevsko skupino, ki ohranja izvirno ljudsko pesem. Poleg tega so na tem območju aktivni še Lovska družina Kozja stena, Lovska družina Trnovski  gozd, vsem tem pa trdno ob strani stoji Krajevna skupnost.

Posebno pomemben projekt je bilo urejanje Športnega parka Tiha dolina, kjer ima sedež Društvo Gora. Poleg društvenih prostorov in igrišč za košarko, nogomet, … je znotraj parka tudi velik pokrit prireditveni šotor. V parku pa so Gorjani postavili tudi spomenik Edmundu Čibeju, prvemu pravemu slovenskemu smučarju.

Znamenja na Gori:

Ob gozdarski hiši na Predmeji je postavljeno spominsko obeležje Jožefu Resslu, ki je sicer znan kot izumitelj ladijskega vijaka, v teh krajih pa se je izkazal kot gozdar. Trasiral je tudi prvo cesto od Slokarjev skozi Mačji kot in dalje v Trnovski gozd. Prav blizu stoji tudi edinstven spomenik vodi, ki ga je izklesal Marko Pogačnik - je edini spomenik, posvečen vodi, v Sloveniji. Na čase II. svetovne vojne nas spominjata grobnica s 367 padlimi borci partizanskih enot in spominski park na Predmeji. Ob 400-letnici poselitve Gore leta 2001 so domačini postavili spomenik materi Gorjanki. Tedaj je izšel tudi obsežen zbornik z naslovom Mati Gora, v katerem je preko 40 avtorjev opisalo deželo iz več vidikov. To so le največji med spomeniki in znamenji, s katerimi je posuta Gora. Prav vse je v svoji knjigi Znamenja na Gori opisal Franc Černigoj. 

Jame na Gori

V Trnovskem gozdu kot kraški planoti se skriva več kot 200 jam. Večinoma so nekaj deset metrov globoka brezna. Med njimi je nekaj ledenic, kjer so včasih pridobivali led. Najbolj znani sta Velika ledena jama v Paradni in Ledenica na Dolu.

Najgloblja jama na Trnovskem gozdu je Bela griža 1 z 884 metri. Podzemlje skriva tudi bogato in endemično jamsko živalstvo. Obiskovalcu je najlažje dostopno Bošnarjevo brezno na Predmeji, s tremi vhodi in naravnim mostom nad širokim žrelom. Po eni najlepših ljudskih pravljic v njem živi Spaka Kulaka.

Še veliko skrivnosti čaka raziskovalce temnih globin.

Pohodništvo in druge dejavnosti

Gora je idealen kraj za pohodnike. Na Predmeji je dobro izhodišče za vzpon na najvišji vrh ajdovske občine Mali Golak (1495 m), lahko se povzpnemo na Čaven ali pa si izberemo razgibano pot po Robu, s slikovito Orlovco, najvišjo steno v pobočju Gore, ter najlepšima razglediščema, Dolskim in Otliškim majem.

Če hočemo še podrobneje spoznati Goro, lahko izberemo tematski poti 'Pot po Dolu gor in dol' ali 'Pot po Angelski Gori'. Obe sta dobro označeni in obogateni z opisi večjih znamenitosti. Prav tako so zanimivi vzponi iz doline na Goro po številnih uhojenih stezah - najbolj priljubljena je od izvira Hublja do Otliškega okna.

Z gorskim kolesom lahko obkrožimo celo Goro, se vzpnemo na Čaven, dobre pa so tudi povezave po gozdnih poteh z drugimi kraji: Trnovo, Vojsko, Zadlog …

Za tiste, ki potrebujejo več adrenalina, je vzletišče Kovk pravi kraj, kjer se lahko spustijo s padalom ali zmajem in občudujejo lepote Vipavske doline iz zraka.

  

Share